Več kot 200 dni brez plačila javne službe Slovenske tiskovne agencije

Uvod

Slovenija je 1. julija 2021 prevzela predsedovanje Svetu EU. Začetek predsedovanja je sovpadal z uvrstitvijo Slovenije na seznam držav pod drobnogledom Monitorja CIVICUS zaradi naglega upada spoštovanja državljanskega prostora. Med najnovejšimi zaskrbljujočimi dogodki so poskusi, da bi NVO preprečili sodelovanje na razpisih Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora držav donatoric Norveške, Islandije in Lihtenštajna, ter trajajoča blokada financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), s katerim vlada ogroža njen obstanek.

Svoboda združevanja

Diskriminatorna merila za sodelovanje NVO na razpisih Norveškega finančnega mehanizma in Evropskega gospodarskega prostora

Zvone Černač, minister, pristojen za kohezijsko politiko, je v začetku julija 2021 v razpisno dokumentacijo podtaknil diskriminatorna merila, ki izključujejo sodelovanje NVO na razpisih za sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Evropskega gospodarskega prostora (EGP). Merila so bila diskriminatorna: sodelovanje so omogočala vsakemu podjetju in skoraj nobeni NVO. To je zgolj zadnja poteza v nizu prizadevanj za omejevanje dostopa NVO do sredstev. Z diskriminatornimi pogoji, ki jih je vlada v pogodbo vnesla brez vednosti držav donatoric, je nastopilo resno tveganje za blokado donatorskih sredstev. Slovenija bi lahko zaradi izključevanja nevladnikov izgubila 34 milijonov evrov.

Minister Černač je v preteklosti večkrat javno napadel in žalil NVO. Lani je delil tvit podpornika vladajoče stranke SDS, ki se je glasil »Nevladniki, pojdite na svoje in si denar začnite pridobivati sami. Nekaj iz članarin, nekaj donatorji. Bo šlo? Ne? Ja, potem pa niste vredni, da obstajate! Ne vem, kdo vas sploh rabi in kliče, razen sami sebe. #ukinititakoj« Podobno je ministrski predsednik Janez Janša v preteklosti krivil, žalil in napadal NVO. Februarja 2021 je NVO okrivil za visoko število presežnih smrti v drugem valu pandemije, poleg tega je trenutna vlada poskušala več deset NVO izseliti iz prostorov, ki jih legalno uporabljajo od 90-ih let 20. stoletja.

V Zavodu center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so diskriminatorna merila obsodili v izjavi, v kateri so to označili kot poskus »maščevanja« NVO in utišanja kritičnih glasov. Zapisali so:

»Postavili so takšne pogoje [za pridobivanje sredstev], ki sodelovanje omogočajo vsakemu podjetju in tako rekoč nobeni nevladni organizaciji. Letvico za prijavo so postavili tako visoko, da je ne doseže nihče.«

CNVOS je poročal tudi, da so pogoje skrivali pred državami donatoricami, saj so jih v pogodbo vključili po dvakratnem usklajevanju in potrjevanju pogodbe z njimi. Trine Skymoen, norveška veleposlanica za Madžarsko in Slovenijo, je glede novih pogojev dejala:

»Obvestili so nas o zelo zaskrbljujočem dogajanju, namreč o dodatnih pogojih za NVO. Naj zelo jasno povem, da se kakršnakoli diskriminatorna merila upravičenosti za NVO šteje kot nesprejemljiva.«

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je konec julija diskriminatorna merila umaknila.

Poskus omejevanja dostopa NVO do razpisnih sredstev je velik poseg v financiranje NVO in civilnodružbeni prostor. To se je zgodilo ravno v času, ko so v sosednji državi, na Madžarskem, umaknili razpis za sredstva Norveškega finančnega mehanizma in Evropskega gospodarskega prostora za trenutno obdobje financiranja, saj države donatorice in Madžarska niso bile soglasne o tem, kako naj bi se upravljalo financiranje NVO.

Boj okoljskih NVO proti načrtom vlade za izgradnjo hidroelektrarn

Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine, je ena glavnih okoljskih NVO, ki se borijo proti poskusom okoljskega ministra Andreja Vizjaka, da bi na največji slovenski reki zgradili hidroelektrarno Mokrice. Okoljska organizacija svari, da bi projekt lahko resno vplival na naravne življenjske prostore in ekosisteme, ki obdajajo reko, zato so zadevo predložili v presojo sodišču. V preteklosti je sodišče večkrat pritrdilo njihovim argumentom in presodilo, da bi izgradnja hidroelektrarne Mokrice lahko povzročila nepopravljivo škodo zaščitenim naravnim območjem in živalskim vrstam na posebnih varstvenih območjih.

Kljub omenjenim uspehom na sodišču pa še vedno trajajoča razprava z okoljskim ministrom vpliva na zmožnost Lutre, da bi izvajala druge projekte. Tako je Lutra v letu 2020 podpisala pogodbo za evropska sredstva v okviru programa LIFE+, pri čemer morajo pridobiti financiranje za partnerske organizacije in odobritev Ministrstva za okolje. Kot poroča CNVOS, je Lutra oddala vlogo na razpis ministrstva za financiranje partnerskih organizacij, a minister Vizjak zavlačuje z izpolnjevanjem svoje obveznosti podpisa pogodbe o partnerstvu. To je še ena v vrsti ovir pri zagotavljanju spodbudnega okolja in svobode združevanja v Sloveniji. Hkrati pa to ni prvi primer napada na okoljske NVO pod Janševo vlado.

Zmaga civilnodružbenega prostora: NVO zmagale na referendumu o škodljivem Zakonu o vodah

Okoljske NVO so marca 2021 povzdignile glas, ko je slovenska vlada sprejela spremembe Zakona o vodah brez zadostnega javnega posvetovanja in na neustaven način. Zakon je predlagal uvedbo spornih sprememb, ki bi omogočale gradnjo na vodnih zemljiščih in obalnih območjih, ogrozile javni dostop do vode in vplivale na kakovost vode. Okoljske in feministične civilnodružbene organizacije so v odziv na to oblikovale koalicijo po imenu Gibanje za pitno vodo, ki se je mobiliziralo po vsej državi in zbralo tisoče podpisov v podporo zahtevi za referendum o spremembah Zakona o vodah. Nika Kovač iz feministične organizacije Inštitut 8. marec, ena osrednjih koordinatoric kampanje, je dejala:

»Prepričani smo, da je feministični boj tudi okoljski boj. Prizadevati si moramo za vzpostavitev solidarnosti med okoljskimi in drugimi družbenimi vprašanji in skupinami. Ta referendum je naš skupen boj.«

»To, čemur smo priča v Sloveniji v zadnjem letu, je skoraj učbeniški primer izkoriščanja izjemne krize, kakršna je globalna pandemija, za razgradnjo varstva okolja. Koncept 'gospodarskega razvoja', ki nam ga prodajajo, ne upošteva dolgoročne škode okolju,« je dodala Sara Kosirnik iz slovenskega Greenpeacea.

Ko je Gibanju za pitno vodo uspelo zbrati več kot 56.000 podpisov, so uspešno sprožili referendum na državni ravni. Potekal je 11. julija 2021 in 86 odstotkov ljudi je glasovalo proti spremembam Zakona o vodah. Okoljski minister se je odzval z besedami, da je bil referendum »ukraden« in »zlorabljen za dosego drugih ciljev«.

Kljub tej zmagi v civilnodružbenem prostoru glavne ovire za okoljske in civilnodružbene skupine ostajajo, saj Janševa vlada še naprej napada NVO, civilnodružbeni prostor pa je še naprej vse šibkejši.

Svoboda mirnega zbiranja

Prepoved protestov razglašena za neustavno

Država je v zadnjih mesecih poskušala zatreti proteste z visokimi kaznimi za protestnike in v nekaterih primerih tudi nasilnim ravnanjem policije. Zatiranje protestov je bilo delno povezano s protikoronsko zakonodajo, ki je prepovedovala zbiranje ali ga omejevala na do 10 udeležencev. Julija 2021 pa je Ustavno sodišče odločilo, da je ta zakonodaja neustavna, pri čemer je razglasilo, da je »popolna prepoved shodov pomenila izjemno hud poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj« kot je ta določena v ustavi. Poleg tega je tudi z omejevanjem števila udeležencev shodov močno posegla v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj.

Svoboda izražanja

STA več kot 200 dni brez sredstev

Slovenska tiskovna agencija (STA) ostaja brez financiranja že več kot 200 dni, saj ji ga organi oblasti še naprej blokirajo. Preživetje ji omogoča kampanja množičnega zbiranja denarja. STA je 15. julija 2021 objavila poziv k takojšnji razrešitvi situacije in ponovni vzpostavitvi financiranja. Poleg tega je vložila primer na sodišče z utemeljitvijo, da je situacija nezakonita. Sodišče o njem še ni razsodilo, je pa potrdilo nepopravljivo škodo, ki jo je povzročila odsotnost financiranja v tako dolgem obdobju. Sodišče je prav tako sprejelo argument STA, da Urad vlade za komuniciranje (UKOM) poskuša agencijo prisiliti k podpisu pogodbe na podlagi uredbe, ki jo ta spodbija, pri čemer ji grozijo z nadaljevanjem nefinanciranja. Agencija zgolj s prihodki od komercialnih dejavnosti ne more pokriti niti stroškov dela, kaj šele svojih drugih stroškov, zato ji grozi insolventnost in navsezadnje tudi bankrot.

Kot poroča STA, se direktorju Ukoma Urošu Urbaniji »nikamor ne mudi in izpolnitev zakonske dolžnosti ustanovitelja za plačilo javnega dela servisa vse bolj odkrito pogojuje s tem, da bo kar sam prevzel vlogo urednika, direktorja in nadzornika družbe.« To bi pomenilo, da bi na Ukomu pregledovali povzetke novic in presojali njihovo vsebino ter na podlagi arbitrarnega pristopa odmerjali višino plačila, kar bi bil resen poseg v avtonomijo STA kot javnega medija. Od dveh milijonov evrov, ki jih Ukom dolguje STA, jih obljublja le 845.000, vlada pa si nenehno izmišljuje nove pogoje in odlaga plačilo za že opravljeno delo.

Špela Stare, generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije, izpostavlja, da vlada predlaga plačilo zgolj dveh evrov za novico, če bi jo Ukom potrdil, iz česar izvira veliki razkorak v predlaganem financiranju. Glede na to, da STA le 50 odstotkov prihodkov pridobi od članov in iz drugih virov, je od vlade odvisna za preostalih 50 odstotkov. Usoda agencije, njenega osebja in njihovih družin je v rokah vlade.

Slabšanje medijske svobode v državi ter vse bolj prisotno napadanje in nadlegovanje novinarjev je opazila tudi Evropa: v zadnjem poročilu Evropske komisije o stanju vladavine prava je bila blokada financiranja STA izpostavljena kot »politično motivirana«.

Po objavi poročila sta podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová in komisar za pravosodje Didier Reynders pozvala slovenske organe oblasti, naj zagotovijo stabilno financiranje agencije.

Državni svet blokiral predlagane spremembe Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah

Državni zbor je 9. julija 2021 sprejel spremembe Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, v skladu s katerimi so ponudniki vsebin dolžni nameniti šest odstotkov svojih bruto letnih prihodkov za poseben sklad, iz katerega se bo financirala evropska avdiovizualna produkcija. Namen spremembe je zmanjšati neravnovesje med domačimi ponudniki vsebin in globalnimi ponudniki, kot sta Netflix in HBO. Vendar je dajatev bistveno višja kot v večini drugih evropskih držav, kjer večinoma poberejo okrog dva odstotka. Zaradi tega je bil predlagani zakon deležen precejšnje kritike. Društvo novinarjev Slovenije se je odzvalo, da je davek previsok, in opozorilo na premajhen nadzor nad prihodki od prometa in nezadostno jasnost glede porabe teh sredstev, ki jo bo glede na spremembe nadziralo Ministrstvo za kulturo. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je kritiko zavrnila s pojasnilom, da bo zakon spodbujal medijsko pismenost in izboljšal transparentnost. Civilnodružbene organizacije medtem menijo, da je cilj tega zakona škoditi obstoju komercialne televizije. Kljub temu, da je Državni zbor zakon sprejel, je slovenski Državni svet izglasoval veto na predlagano zakonodajo, kar je spodbudna novica za ponudnike avdiovizualnih storitev.

Poročilo – žalostni obeti za medijsko svobodo

Mednarodni inštitut za tisk (IPI) in sodelavci Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR) so v navezavi z drugimi organizacijami za svobodo medijev 30. junija 2021 objavili poročilo o medijski svobodi v Sloveniji, ki so ga napisali po virtualni misiji. V poročilu so zapisali, da je medijska svoboda v Sloveniji vse bolj ogrožena.

»V zadnjih 14 mesecih je neodvisno novinarstvo pod stalnim pritiskom na več frontah, ki ga izvaja vlada pod vodstvom Slovenske demokratske stranke – SDS. Čeprav država še vedno kaže visoko stopnjo medijskega pluralizma in svobode izražanja, na splošno ne velja več za varno zatočišče za svobodo medijev.«