Uvod

Janševa desna vlada nadaljuje z zatiranjem svobode medijev in napadanjem civilnodružbenih gibanj. Kdor spregovori o kršitvi svoboščin in pravic ter pomanjkanju socialnega dialoga, je deležen maščevalnih napadov. Skrhana demokracija in trenutno stanje civilnodružbenega prostora v državi sta nevaren precedens za celotno Evropo, saj se Slovenija pripravlja na prevzem predsedovanja EU v juliju. Zaradi naglega upada spoštovanja državljanskega prostora je Slovenija trenutno pod drobnogledom Monitorja CIVICUS.

Svoboda izražanja

Slovenska tiskovna agencija: več kot 160 dni brez sredstev

Slovenska tiskovna agencija (STA) je še vedno močno ogrožena, saj ji Janševa vlada že več kot 160 dni blokira financiranje. Kot je Monitor že poročal, je vlada novembra 2020 ustavila financiranje agencije. Po prepričanju organizacij, ki spremljajo medije, je to poskus uveljavljanja političnega in ekonomskega pritiska na STA. Blokiranje sredstev spremljajo redni javni napadi na novinarje in uslužbence STA, med katerimi se je zadnji zgodil 6. maja 2021, ko so direktorja STA Bojana Veselinoviča obtožili sodelovanja v »umoru« novinarja. Očitek se nanaša na smrt Boruta Meška, ki je bil proti koncu prvega desetletja 21. stoletja odgovorni urednik STA. Predsednik vlade Janez Janša je tvitnil: »Neverjetno za #EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi @STA_novice in zato mesečno pokasira 8.500 €. Več kot predsednik republike.« Veselinovič je najavil, da bo proti predsedniku vlade sprožil pravni postopek.

Ti napadi in grožnje se dogajajo kljub prizadevanjem civilnodružbenih gibanj, da bi opozorila na vse slabšo situacije glede svobode medijev v Sloveniji, in pritisku institucij EU za ponovno vzpostavitev financiranja javne medijske agencije. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, je izjavila:

»Novinarski kolegi na STA kljub vsemu in ne glede na zastraševalno vladno politiko vztrajajo pri neomajnem profesionalnem delu, čeprav je njihova negotovost vsak dan večja. Vztrajamo tudi novinarji v uredništvih vrste medijev, ki smo si svojo verodostojnost zgradili tudi s pomočjo vsebin STA, elementarnih za naše delo(vanje) in za vašo pravico do obveščenosti.«
Ne odstopamo od zavezanosti odstiranju dejstev in njihovemu umeščanju v kontekste, ki jih vlada očitno ne prenese. Prepričani smo, da tudi kritični bralci, gledalci in poslušalci ne odstopate od pričakovanj, da bo v demokratični državi ohranjeno kritično novinarstvo, da medijska svoboda ne bo kratena in da napadi na novinarje ne bodo sprejemljiva javna retorika.«

Vlada je v zadnjem poskusu nadziranja STA 10. junija 2021 sprejela uredbo, ki določa, kako naj bi STA opravljala javno službo, in opredeljuje obseg javne službe ter njeno financiranje. Uredba vpeljuje tudi obvezno letno pogodbo o opravljanju javne službe ter strožji finančni in računovodski nadzor, tudi nad izvršnimi telesi STA. Zdi se, da nova uredba uvaja večji nadzor nad STA pod pretvezo odprave blokade financiranja. STA je zadnjih nekaj mesecev presenetljivo uspela nadaljevati delo zahvaljujoč kampanji množičnega zbiranja denarja, v okviru katere so se državljani mobilizirali proti vladnim ukrepom.

Janša brez pomislekov nadaljuje napade na Twitterju

Predsednik vlade Janša hitro vrača udarce in se ne zmeni za kritiko pritiska njegove vlade na svobodo medijev in izražanja, hkrati pa izreka stigmatizirajoče in zavajajoče komentarje o dejavnosti civilne družbe in svojih najglasnejših kritikov. Pred kratkim je napadel komisarko za človekove pravice Sveta Evrope. V enem nedavnih tvitov namreč javno obtožuje in napada komisarko za človekove pravice Sveta Evrope Dunjo Mijatović po objavi memoranduma o svobodi izražanja in medijski svobodi v Sloveniji. Komisarka v memorandumu zapiše:

»Člani vlade se morajo vzdržati stigmatizirajočih in zavajajočih komentarjev o delu civilne družbe in bi morali javno obsojati tak diskurz drugih.«

Janša je v svojem tvitu Mijatović neposredno obtožil, da je »del omrežja lažnih novic«, čemur je takoj sledilo Ministrstvo za kulturo, ki je poročilo označilo za »pristransko in nizke informativne vrednosti«.

Evropsko združenje novinarjev (EFJ) in druga medijska združenja so napad predsednika vlade obsodili. V izjaviso zapisali:

»Ton in način, s katerima je premier Janša izrazil svoje nestrinjanje s poročilom komisarke Mijatović, sta po našem mnenju povsem neprimerna za voditelja demokratične evropske države. Ironija teh odzivov pa je v tem, da poročilo izraža zaskrbljenost ravno zaradi takega obnašanja javnih osebnosti, vključno premierja, na družbenih omrežjih, kjer spodkopavajo kredibilnost novinarjev, jih obtožujejo laganja in uporabljajo žaljive oznake, kot je #fakenews (lažne novice).

Obsežno krčenje sredstev za medije

Zaskrbljujoče je, da je Ministrstvo za kulturo 15. maja 2021 več radijskim postajam in osrednjim tiskanim medijem odreklo financiranje, saj jih ni uvrstilo med prejemnike letne državne finančne podpore. Med drugim so iz podpore izpuščeni mediji, ki veljajo za kritične do vlade, in sicer osrednji slovenski dnevniki Delo, Dnevnik in Večer, tednik Mladina in pet radijskih postaj, ki imajo po zakonu poseben status. Časniki so poročali, da so bile njihove vloge zavrnjene zaradi »pristranskega« medijskega poročanja in nezadostnega osredotočanja na lokalna vprašanja. Finančna pomoč, ki obsega 2,6 milijona evrov, je del letnega javnega razpisa Ministrstva za kulturo, ki za oceno, koliko sredstev naj bi dobil posamezen medij, uporablja različne kriterije. Po enem od kriterijev medije razvrščajo na lestvico od ena do deset glede na politično uravnoteženo poročanje, kot ga razume Ministrstvo za kulturo. Delo je prejelo dve točki, Dnevnik nobene. Odločitev je sprejela nova petčlanska komisija, pri čemer naj bi bili štirje člani povezani z vladajočo SDS. Po prepričanju kritikov je to še en v vrsti poskusov, da bi odvzeli sredstva osrednjim in kritičnim medijem.

Glasni kritiki Janševe vlade tarče napadov

Glasbenika Zlatana Čordića, glasnega kritika Janševe vlade, so 30. novembra 2020 izbrisali iz razvida samozaposlenih kulturnih delavcev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Ministrstvo je v obvestilu, ki ga je izdalo, pevca obtožilo, da preveč časa namenja dejavnostim, ki niso povezane z izkazovanjem usposobljenosti za opravljanje kulturne dejavnosti. Vendar se je zadeva razrešila pozitivno, ko je Upravno sodišče po pevčevi pritožbi odločilo, da je bil odvzem njegovega statusa povsem v nasprotju z zakonom. Čordić je bil lani viden protestnik proti vladnim ukrepom. V odzivu na odvzem statusa je dejal:

»Če mi želijo vzeti status, ker koristim svojo demokratičnost in želim biti aktiven državljan, ki ne rešuje problemov doma na kavču, sem ponosen in vam sporočam, da niti malo ne obžalujem svojega aktivizma.«

Čordićev primer pa še ni zaključen, saj je bil vrnjen na Ministrstvo za kulturo v obnovljen postopek.

Svoboda združevanja

Umik sindikalnih central iz Ekonomsko-socialnega sveta

Sindikalne centrale so se 13. maja 2021 odločite zapustiti Ekonomsko-socialni svet, osrednji forum v državi za odnose med delodajalci in delojemalci. Sindikati so zatrdili, da so odšli zaradi »sistematičnega kršenja pravil o delovanju ESS-ja s strani vlade«. Pritožili so se nad pomanjkanjem socialnega dialoga in pogajanj glede večjih reform, ki bodo negativno vplivale na delavce. Sindikati poročajo, da že več kot eno leto opozarjajo na odsotnost socialnega dialoga ter zaničljiv odnos vlade do socialnega dialoga in socialnih partnerjev. Poročajo tudi, da se vlada ne posvetuje o nacionalnih načrtih za oživitev gospodarstva, kljub temu, da jo k temu poziva EU.

Takšno trajno strukturno onemogočanje ne pomeni samo, da Ekonomsko-socialni svet izgublja svoj temeljni pomen, temveč je to hkrati sistematično kršenje pravil delovanja organa in ustavne pravice socialnih partnerjev do udeležbe v postopkih odločanja. Sindikati so se zato 28. maja 2021 pridružili 56. tedenskemu petkovemu protestu.

Janša ovrgel postopek imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev za Slovenijo

Po tem ko je bil postopek izbire dveh evropskih delegiranih tožilcev več mesecev na mrtvi točki, je Janša ukrepal z zavrnitvijo nacionalnega izbora za Evropsko javno tožilstvo (EJT), organizacije, katere namen je razkrivati in preganjati zlorabo sredstev EU. Brez slovenskih predstavnikov bo evropsko tožilstvo težko izvajalo preiskave in vlagalo tožbe v državi. Slovenska vlada je v izjavi navedla, da so bile v prvotnem izbirnem postopku prisotne pravne nepravilnosti, zato je Ministrstvu za pravosodje naložila, naj objavi nov razpis za kandidate. Pravni strokovnjaki se s tem ne strinjajo, tudi slovensko pravosodje je do te poteze kritično, pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič pa je v znak nestrinjanja nemudoma odstopila. Po trditvah kritikov je to nov napad na vladavino prava, sicer pa posledica Janševe presoje, da izbrana kandidata preprosto nista politično ustrezna. Evropska glavna tožilka Laura Kövesi se je odzvala s komentarjem, da »očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih oblasti z Evropskih javnim tožilstvom (EJT) resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora nad porabo sredstev EU v Sloveniji.« Slovenija tako ostaja edina država, ki tožilcev še ni nominirala, kar je za Janšo tvegana poteza, saj Slovenija 1. julija 2021 prevzema predsedovanje EU.

Poziv k spoštovanju neodvisnih državnih organov

Predstojniki štirih slovenskih neodvisnih nadzornih institucij so prvič sploh podpisali skupno izjavo, s katero pozivajo k spoštovanju neodvisnih državnih organov. Vpletene institucije poročajo, da so nenehno priča političnim pritiskom in napadom, ter izražajo »resno skrb« glede političnega pritiska na institucije, ki se kaže v »neposrednih in usklajenih napadih prek medijev in družbenih omrežij«. V izjavi so opozorili tudi na dolgoročni vpliv na demokracijo in ustavne pravice. Podpisali so ga predstojniki Urada informacijske pooblaščenke, Komisije za preprečevanje korupcije, Računskega sodišča in Varuha človekovih pravic.

Organizacija, ki zagovarja ohranjanje rasne čistosti, prejela priznanje Ministrstva za kulturo

Organizaciji ‘Tradicija proti tiraniji’, ki se povezuje z identitarno desnico, je Ministrstvo za kulturo nedavno podelilo status »organizacije v javnem interesu. Sicer obstajajo jasni in obsežni kriteriji, po katerih civilnodružbene organizacije lahko dobijo ta status, vendar so nekatere civilnodružbene organizacije izrazile skrb glede povezav te organizacije z neonacističnimi skupinami in njeno podporo teorijam rasne čistosti. Tudi protestno gibanje je javno obsodilo odločitev, da organizacija prejme ta status. ‘Tradicija proti tiraniji' na svoji spletni strani navaja: »Naš boj ni le boj za naš narod, temveč je boj za ohranitev biološke integritete naše rase.« Kontroverzna odločitev Ministrstva za kulturo ima tako simbolno kot ideološko sporočilo, sploh v kontekstu z nedavnimi napadi na civilnodružbene organizacije.

Svoboda mirnega zbiranja

Protivladni protesti se nadaljujejo

18. junija 2021 je potekal 61. protest državljanov, ki so se organizirali proti Janševi desni vladi, rastoči neenakosti in razpadu demokracije. Protesti so bili več mesecev podvrženi policijskemu nadzoru, v nekaterih primerih celo čezmerni rabi sile. Protest 28. maja 2021 je bil do zdaj največji, saj se ocenjuje, da se je na ulice podalo do 40.000 ljudi. V protestu so se združili sindikati, kulturniške in okoljske organizacije, intelektualci in mnogi drugi, ki združujejo sile v nasprotovanju Janševi vladi. Kljub temu da je bil protest miren, je policija ob nadzoru protestnikov uporabila grobe prijeme, civilnodružbene organizacije pa so poročale tudi, da so bile študentskim skupinam naložene globe. Vseeno pa je bilo tokrat glob manj kot teden pred tem, ko je policija izrekla za okrog 4.600 evrov glob po več incidentih, ki so sledili poskusom policije, da bi prekinili protest – med drugim tudi vlečenju ljudi po tleh. Protestniki se vse bolje organizirajo za nadzor v primerih policijske brutalnosti: na proteste vabijo pravne opazovalce in predstavnike medijev. Vzporedni protesti so potekali tudi v Bruslju, kjer se je slovenska skupnost v diaspori zbrala pred Evropsko komisijo.

Ustavno sodišče razglasilo določbe protikoronskih odlokov, ki se nanašajo na omejitve zbiranja, za neustavne

Slovensko ustavno sodišče je junija 2021 ugotovilo, da so določbe Zakona o nalezljivih boleznih, ki omejujejo gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Ta odločitev opozarja na nezadostne zaščitne ukrepe pri omejevanju temeljnih pravic, kot je prepoved mirnega zbiranja. Za protestnike, ki so jih doletele kazni, je to razveseljiva novica, saj bodo te razveljavljene. Vendar pa tisti, ki so kazni že poravnali, ne bodo prejeli vračil.